Filmski predlogi #6

Gone girl je preprosto a-must-see! Je kriminalka, ki te drži na trnih do konca. Je ljubezenska zgodba s točno tremi preobrati, ki vas bodo vrgli na rit. Kar boli me, a ne smem napisati preveč - spoiler alert:( Edino, kar me moti, je konec, do katerega pride na način, kateremu preprosto ne verjamem, da je edini možen. Tudi malo prehitro se vse skupaj zaključi in samo bistvo ženinega karakterja se nekako zruši z drugim preobratom. Je hotela vse uničiti ali rešiti? V vsakem primeru je dejstvo, kako daleč je pripravljena iti ženska zato, da bi  nahranila svojo maščevalnost oziroma rešila zakon pred propadom, preprosto mind-blowing. Še zdaj razmišljam o filmu in najraje bi odprl debato o vsem skupaj, a sem že zdaj povedal preveč. V glavnem, poglejte. Poglejte čim prej!

The Retrieval je odličen izdelek precej neznanega režiserja s precej neznanimi igralci, a očitno pravo kombinacijo. Dogaja se v času ameriške državljanske vojne in sicer glavni junak (črnski deček) pomaga skupini lovcev na glave loviti črnce, ki so pobegnili na sever. Infiltrira se med njih, pridobi njihovo zaupanje, nato pa jih izda. Svinjsko. Skozi film vendarle spozna marsikaj novega, mi pa z njim. Film odlično prikaže vzdušje časa, ne da bi pri tem preveč posegal v politiko, suženjstvo ali katerokoli drugo problematiko tistega obdobja. Bistvo se dogaja znotraj karakterjev in je zaradi tega tudi bolj aktualno, osebno. Priporočam!

Nymphomaniac I&II je najnovejša umetnina Larsa von Trierja. Starejši možak na ulici najde močno pretepeno žensko, ki pa noče pomoči, kar implicira, da je to njeno stanje za njo nekaj normalnega. Možak jo kljub temu odpelje domov, jo spravi v red in ji nudi prenočišče. Ob tem pa se spontano razvije pogovor, ki vodi v pripoved o njenem življenju, z inteligentnimi intermezzi izobraženega možaka, ki skuša pojasniti njeno obnašanje in jo pomiriti, češ da ni tako psihično motena, kot se ji zdi, da je. Kaj je bistvo njene zgodbe je razvidno že iz naslova, pripoved pa je tako obširna, da jo je režiser razdelil kar na dva dela (vse skupaj traja pribl. 4 ure). Gotovo bi se dalo vse skupaj prikazati v pol krajšem času, a Trier seveda ne snema filmov, pač pa art projekcije z veliko globine. Končni izdelek je kot ena glomazna opera. Na trenutke se vleče, vsake toliko postane že prav težko gledljivo in je potrebno narediti pavzo, nasplošno pa je film tako poln dobrot, da si ga je preprosto vredno ogledati. Trier je iz surovega seksa in nasilja uspel narediti vrhunsko umetnost, ki se začne in konča še s perfektno glasbeno podlago:) 

Stonehearst Asylum je kvaliteten triler z dobro zgodbo, vrhunsko igralsko zasedbo, a vseeno deluje nekam povprečno. Vsekakor ima dober plot, nekaj vznemirljivih skrivnosti in skorajda nepričakovani razplet na koncu, toda vse se razvije malce na hitro in prelahko. Tako namesto na The Shutter Island (s katerim se lahko v marsičem primerja), bolj spominja na filme za splošno rajo. Če ne bi bil tako temačen, bi ga lahko že skorajda označil za družinskega. Ne boste pa prav nič zgrešili, če ga pogledate. Je čisto spodobno razvedrilo, ki te skorajda drži na trnih in ti malce da tudi misliti.

The Room je delo, za katerega je en človek napisal scenarij, ga zrežiral in v njem tudi sam odigral glavno vlogo. Kar lahko pomeni, da je človek totalni genij in bo film mega super fino fajn. Ali pa, da je ta človek malce preveč pameten za svoje dobro, da je pridobil ekipo, ki je še na nižjem nivoju, kot on sam in posnel absurdno zanič film. Pa ko sem ravno pri absurdu - redko vidim tako absurdno zanič režijo, tako absurdno zanič igro, slišim tako absurdno zanič glasbeno podlago. Vse je tako zelo absurdno generično, da postane že smešno. Za crknit smešno. Sploh, če si film pogledaš v družbi in po možnosti še pod vplivom kakšnih substanc. Na koncu se zalotiš, da v vsem skupaj že prav absurdno uživaš in se smejiš in klikaš na vedno nove izrezke in intervjuje na youtube-u, ker se kar ne moreš nasititi obilice absurda. In čisto na koncu se ozreš nazaj in se vprašaš: kaj, če je ta človek totalni genij, ker je posnel tako obupen film, da sem se imel mega super fino fajn? A ni point filma ravno to, da se ob njem zabavaš, se česa naučiš (v tem primeru kako se NE posname film) in o njem še dolgo hraniš lepe spomine? Poglejte in presodite sami ...